Vokalni izzivi

Popuščanje fraznih končnic

Izdrževanje posameznih fraznih končnic je ena od pomembnih muzikalnih prvin, ki omogoča, da določena glasbena misel, skladba ali izvedba celotnega koncerta ne izgublja na energiji, intenzivnosti in intonaciji. Logični harmonski postopi ob zaključkih fraz od skladateljev po večini zahtevajo spuščeno melodijo. Zato se prepogosto dogaja, da ob zaključevanju posameznih fraz tudi pevci popustijo na pevski intenzivnosti. Posledično se spremeni intonacija, zmanjka moči pri izvajanju diminuenda, zamaje pa se tudi stabilnost pri nadaljnjem izvajanju (še zlasti rado se to zgodi v pianissimo dinamiki).

Primer

Končnice

Nasvet

Primerjava s smučarskimi skakalci. Kljub dolgemu in lepemu preletu skakalnice skok ni končan pred elegantnim doskokom in mirno izpeljavo v doskočišče. Visoke ocene zahtevajo popolni telemark. Podobno je pri izvajanju skladb. Po izdržani in najlepše izpeti izpovedi sledi ob zaključku fraze še dodatna telesna aktivnost. Med vajo z rahlim počepom ponovno aktiviramo intenzivnost zračne podpore, obenem pa v celoti sprostimo telo. Sam označim podobne sekvence v partituri s potegom črte v obratni smeri (melodija navzdol – črta navzgor).

Nastavki po dihu ali cenzuri

Pri izvajanju posameznih pesmi se pogosto zgodi, da nepravilno izveden dih med posameznimi glasbenimi frazami povzroči izgubo orientacije v smislu popuščanja artikulacije in koncentracije poslušanja. Še posebej rado se to zgodi, kadar po cenzuri nadaljujemo z enako tonsko višino. Praviloma je ponovno nastavljen ton po pavzi intonančno oddaljen od že prej odpetega.

Nasvet

V osnovi gre za trening glasbenega  spomina in vajo vztrajnosti. Pomaga lahko že preprosta slikovna prispodoba vlaka, ki drvi proti zrušenemu mostu. Ko zmanjka proge, mora kljub pomanjkanju podpore preskočiti sotesko. Gre za trenutek koncentracije aktivnega poslušanja, ki prepreči intonančni kolaps – vlak mora pristati na enaki višini, kot je odskočil, v nasprotnem se zaleti v rečni nasip ali pristane v iztirjenje.

Poslušanje v večglasju

Egoizem je pogosto prisotna nadloga v procesu večglasnega pevskega poustvarjanja. V človeški naravi je namreč nagnjenost k poslušanju prej izjema kot pravilo.

Ne pozabimo, da je pevski zbor ali vokalna zasedba aktivno telo, ki temelji na sodelovanju. Glasbena literatura ponuja izjemne možnosti sozvočij, tako v obliki vzporednih melodičnih linij in harmonskih dopolnjevanj, kot tudi v ritmičnih sosledjih. Zato sta primerna predanost in pozorno poslušanje obvezni vrlini vsakega glasbenega ansambla. Pevke in pevci prepogosto usmerjamo intenzivnost petja v smer nadvladovanja in absolutnosti. Kvaliteta večglasnega pevskega izražanja se izkazuje predvsem v izenačeni jakosti posameznih glasov, v intonančni preciznosti ter harmonski dovršenosti in tudi v poenoteni barvi. Seveda je ob vsem tem potrebno biti pozoren tudi na skupno izgovorjavo.

Nasprotno s splošnim prepričanjem je poslušanje vzporednih glasov  nujno  in  vsaj enakovredno stopnji koncentracije na lastni glas. Pevski “egoizem” naj ostane v domeni solističnih nastopov ob akustični spremljavi domače tuš kabine.

 

Jeseni vabljeni v Ljubljano in v Novo Gorico

Ležeči toni

Izvajanje zaporedja tonov iste tonske višine je pri pevkah in pevcih pogosto razumljeno kot priložnost za počitek. Pri zborovskem izvajanju pa tovrstno popuščanje koncentracije praviloma privede do intonančnega kolapsa posameznih harmonskih razmerij, včasih pa kar celotnega ansambla. Pevce je potrebno opozoriti, da predstavlja natančno izvajanje “ležečih” tonov temelj za slušni naslon preostalih melodično razgibanih glasov. Brezhibna izvedba tonov v zaporedju iste tonske višine nam lahko pri daljših sekvencah z zahtevnimi melodičnimi odmiki predstavlja posebni izziv potrpežljivosti in koncentracije.

Primer

ležeči toni

V nadaljevanju… zavedanje prostora, stilna primernost…

Morda vas zanima tudi stopnja vašega pevskega predznanja ali bi radi izvedeli več o ogrevanju pevskega aparata, pravilnem pevskem dihanju, artikulaciji vokalov in konzonantov, primerni drži in izrazu, o petju v večglasju, fraziranju, glasovnem obsegu (petje visokih in nizkih tonov) ali o pripravi pesmi od A do Ž… Več o pevskih zagatah in rešitvah sem zapisal v priročniku Osnove vokalne tehnike.

Med več kot 4000 pevci, zborovodji in pevskimi učitelji poteka pestra polemika o številnih pevskih zagatah in rešitvah. Se želite vključiti v debate? To lahko storite na facebook naslovu: Petje (vokalna tehnika).

Ste v članku našli kakšen koristni nasvet tudi zase? Zaupajte mi svoj e-naslov in sproti boste obveščeni o novih vsebinah. Vaše mnenje šteje. Pod člankom vam z veseljem odgovorim na morebitna vprašanja.

Robert Feguš

www.petje.pro

E-novice

Ker bom v spodaj pripisanem obrazcu pridobil vaš e-naslov, vas prosim, da se pred izpolnjevanjem strinjate z zbiranjem vaših osebnih podatkov. Pevska šola Musica bo z vašim privoljenjem pridobljene informacije uporabljala izključno za potrebe obveščanja o izobraževalnih, koncertnih in založniških dejavnostih. Podrobnosti o zbiranju, hranjenju in obdelovanju vaših podatkov si lahko preberete tukaj.

 

pixel

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s